Spravno znamenje na Zaplazu

V soboto 30. maja 2015 smo obhajali god Alojzija Grozdeta, ki je tokrat imelo poseben značaj. Ob 70. obletniki konca druge svetovne vojne smo Slovenci žal še vedno žalostno sprti in pogosto se mrtve zlorablja kot izgovor za delitev. Zato smo na Zaplazu postavili velik križ pod katerim stoji posoda v katero smo natresli zemljo iz 31 krajev kjer so trpeli naši rojaki. Imena teh krajev, ki simbolično predstavljajo vse kotičke sveta, kjer so naši ljudje umirali med in po vojni, so zapisane na kamniti tabli. Križ, kot znamenje odrešenja, se pne nad kompozicijo in želi v svoj objem pritegniti vse žrtve tega žalostnega odbodja naše zgodovine.

IMG_0466

Kompozicija nosi naslov Resnica in sočutje.  Z njo smo se pridružili istoimenski državljanski pobudi. S slovesnostjo smo želeli opozoriti na najgloblji temelj sprave: na odpuščajočo Božjo ljubezen, ki zaobjema vse, tako žrtve kot njihove rablje, prav tako tudi potomce enih in drugih. Verni ljudje smo prepričani, da s tem sledimo Božji usmiljeni ljubezni. Neverne in drugače misleče pa vabimo, da se nam pridružijo in da motiv za resnico in sočutje najdejo v najglobljih temeljih svoje človečnosti. Zato menimo, da si moramo vsi prizadevati za sočutni spomin na tragične dogodke, iskreno, brez ideoloških interpretacij ubesediti dogodke naše travmatične zgodovine ter biti pripravljeni na iskreno kesanje, obžalovanje in odpuščanje za mirnejše in strpnejše sožitje.

 

Seznam in kratek opis 31 simbolnih krajev trpljenja,
ki so napisana na spravnem znamenju in od koder je zbrana zemlja

 

Kočevski rog: Skupno ime za najmanj šest brezen, v katerih ležijo verjetno več kot 20.000 Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Argentina: Dežela, ki je sprejela največ političnih beguncev, ki so po končani vojni zbežali na Koroško. Tujina je postala nova domovina.
Rajhenburg: Zbirno mesto slovenskih izgnancev, od koder so odhajali v izgnanstvo, mnogi so tam tudi umrli. Kraj, kjer so trpele tudi politične zapornice po drugi svetovni vojni.
Begunje na Gorenjskem: V gradu je bila med vojno gestapovska kaznilnica. Iz nje so odpeljali v smrt 859 talcev, več tisoč zapornikov pa v koncentracijska taborišča.
Huda jama: Rov sv. Barbare je  sinonim za strašno gorje in smrt več tisoč slovenskih domobrancev in Hrvatov.
Tezno: Tu in drugod na Štajerskem je v tankovskih grabnih pobitih na deset tisoče Hrvatov. V 950 metrih protitankovskega jarka na Teznem je bilo umorjenih več kot 15.000 ljudi.
Rab: Italijansko koncentracijsko taborišče, kjer je trpelo in umrlo več tisoč Slovencev, več kot tisoč jih je tam tudi umrlo.
Čatež in Roje: Tudi na Čatežu in okolici je bilo pobitih veliko ljudi, talci, partizani, domobranci in civilisti.
Gonars: Italijansko koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo več kot petsto slovenskih in hrvaških taboriščnikov.
Dachau: Nemško uničevalno koncentracijsko taborišče, v katerem je trpelo več tisoč Slovencev, umorili so jih več kot 1.800.
Auschwitz: Uničevalno koncentracijsko taborišče, kraj groze in gorja , kjer je bilo umorjenih največ Judov, vendar tudi več 1720 Slovencev.
Frankolovo: Nemci so po partizanskem napadu, ko je bil  ubit nemški okrožni vodja, obesili sto talcev.
Gramozna jama: Kraj sredi Ljubljane, kjer so Italijani ustrelili več kot 120 talcev.
Osankarica: Kraj sredi Pohorja, kjer je padlo vse 70 borcev Pohorskega bataljona.
Sv. Urh: Domobranska postojanka, v kateri so pobijali sodelavce partizanskega gibanja. Po vojni so v kostnico prekopali tudi žrtve, ki so jih pobili partizani sami.
Javorovica: Vas sredi Gorjancev, kjer je padlo 150 partizanov Cankarjeve brigade.
Dražgoše: Kraj nesrečnega imena: devet padlih partizanov in 40 pobitih domačinov, vas so spomladi 1942 Nemci razstrelili.
Sv. Oto nad Vrtojbo: Primorska vstaja in več kot 1.400 padlih in več tisoč ujetih partizanov
Teharje: Eno najhujših koncentracijskih taborišč pri nas, od tod so v smrt odpeljali tudi več tisoč slovenskih domobrancev in civilistov.
Rižarna: Italijansko koncentracijsko taborišče v Trstu, kjer so fašisti pobili več kot dva tisoč Slovencev, Hrvatov in Judov.
Šentvid nad Ljubljano: Koncentracijski taborišče, od koder so partizani vozili več tisoč domobrancev v smrt v Kočevski rog in Brezarjevo brezno.
Stari Hrastnik: Eno od morišč, kjer je bilo pobitih več tisoč domobrancev iz Teharij
Jasenovac: Ustaško koncentracijsko taborišče, kjer je umrlo veliko ljudi, med njimi tudi nekaj sto Slovencev in 7 slovenskih duhovnikov
Krimska jama: Tu počivajo žrtve partizanskega terorja leta 1942
Mavrlen: Kraj v Beli Krajini, kjer so partizani pomorili Rome iz Kanižarice, tudi noseče matere in otroke
Turjak: Bitka med partizani in vaškimi stražarji. Ko so se ti predali, so jih partizani zajeli skoraj 700, jih večinoma pobili, nekaj na licu mest, tudi ranjence, ostale drugje.
Grčarice: Spopad med partizani in slovenskimi četniki. Ko se jih je več kot 170 predalo, so jih večino pobili.
Ukrajina: Simbolno ime za vse kraje na vzhodni fronti, je padlo več tisoč Slovencev, mobiliziranih v nemško vojsko.
Cerkno in Lajše: V nemškem napadu je padlo 47 tečajnikov partijske šole. Kot povračilni ukrep so partizani umorili 14 domačinov, ki pa niso bili izdajalci.
Ljubelj: Koncentracijsko taborišče, podružnica Mauthausna. Interniranci so gradili ljubeljski predor.
Mirna: Na Mirni in v Mirenski dolini je bilo veliko žrtev, med njimi tudi prvi slovenski mučenec, blaženi Alojzij Grozde.